Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin
T: 01 564 45 44 | F: 01 564 17 72
info@trzin.si
Torek, 22.julij 2014

Turizem

Kulturno-zgodovinske posebnosti Trzina

Čeprav se Trzin ponaša z dolgo zgodovino, so mu silovite spremembe, ki jih kraj doživlja v zadnjih desetletjih, dale svoj pečat. V naselju je večina hiš novih. Običajno jih krasijo lepo urejeni in negovani vrtovi, še zlasti nekateri objekti v industrijski coni pa pritegujejo pozornost tudi po arhitektonski plati. Le še v starem delu Trzina je mogoče čutiti pečat nekdanjega življenja v naselju in začutiti tisto pravo "dušo" nekdanje vasi.

V starem delu naselja je več spomeniško zanimivih hiš, spomine na stare čase pa nam obujajo tudi kozolci, kašče in še nekateri drugi spomeniki kulturne dediščine kraja.

Najpomembnejši trzinski kulturno-umetniški spomenik je župnijska cerkev sv. Florjana. Postavljena je bila sredi 14. stoletja. Prvič so jo omenili v nekem seznamu s cerkvenimi dragocenostmi leta 1526. Valvasor jo omenja le kot podružnico mengeške župnije. Leta 1902 je dobila prvega stalnega duhovnika (duhovnija), a le do leta 1938. Od 1. januarja 1974 je samostojna župnija. V cerkvi so dela nekaterih najpomembnejših slovenskih umetnikov. Med cerkvenimi umetninami tako lahko najdemo dela iz znamenite ljubljanske kiparske delavnice, dela Franca Jelovška, Leopolda Layerja, Matija Koželja, obeh Matij Bradaškov (mlajšega in starejšega) in tudi Jožeta Plečnika.

Cerkev svetega Florjana Trzin
Cerkev svetega Florjana
(Foto: Nejc Slatner)
Kužno ali mrliško znamenje
Kužno ali mrliško znamenje
(Foto: Igor Kralj)

Med kulturno-umetniškimi spomeniki Trzina je treba omeniti več zanimivih cerkvenih obcestnih znamenj, med katerimi je še zlasti zanimivo kamnito kužno ali mrliško znamenje. Omeniti velja še Kraljevo in Celovo znamenje, je pa še več preprostejših, lesenih znamenj.

Med arhitektonsko zanimivimi starimi trzinskimi hišami, ki so že ali pa bi jih bilo treba spomeniško zavarovati, je še zlasti treba omeniti: Šuštarčkovo leseno hišo, Tajčerjevo hišo ob Ljubljanski cesti, Knoftrovo (Kepičevo) kmetijo, delno Fingretovo (Trojanškovo) kmetijo, Jerajevo (Tavčarjevo) kmetijo, Mačkovo (Abetovo) staro hišo ob Mengeški cesti, del stare hiše pri Jemcu (Vesevu), Pavovo (Mušič) kmetijo, Smukovo domačijo (Florjančičevo). Staro vaško arhitekturo je še mogoče zaslediti na delu Mengeške in ponekod ob Jemčevi cesti.

Med zanimivimi hišami velja omeniti tudi nekatere trzinske gostilne. Daleč naokrog je znana gostilna Pri Narobetu, ki je ena najstarejših gostiln v tem delu Gorenjske. Ponaša se s tradicijo in slovesom dobre gostilne, ki se prenaša iz roda v rod, v njej pa posebno pozornost namenjajo tradicionalnim slovenskim jedem, ki jih okusno pripravljajo izkušeni kuharji in kuharice. Med zanimive stare gostilne moramo uvrstiti tudi gostilni pri Jakov' Met in pri Matičku.

Naravne zanimivosti

Trzin se z dveh strani stiska k pobočjem hriba Onger, vzhodno in južno od naselja pa se raztezajo trzinsko polje in travniki. Hrib Onger (378 m) ali Strane je z gozdom poraščen kraški osamelec, ki se preko planotaste Velike poljane tišči k Dobenu in Rašiškemu pogorju. V apneni podlagi Ongra je več votlin in krajših jam, opazne pa so tudi nekatere druge kraške značilnosti. Med jamami na pobočju hriba je še zlasti treba omeniti Ajdovski kevdr, ki je tudi potencialno arheološko najdišče. Na vzhodni strani hriba je kamnolom, ki je zanimiv z zgodovinskega pa tudi družabnega vidika, svoj gospodarski pomen pa je že izgubil. Hrib je porasel z mešanim gozdom, na severni strani pa so še zlasti zanimiva visoke doglazije, severnoameriški iglavci, ki so jih dali v preteklosti posaditi lastniki gradu Jable. Na severnih pobočjih Ongra je urejeno trzinsko smučišče, ki pa je žal na območju sosednje občine.

Zahodne meje občine potekajo po grebenu vrhov, ki se vlečejo od Rašice proti Dobravi. Tam je tudi najvišji vrh trzinske občine, Prevala nad Starimi deli (Privolje 470 m), zanimiv pa je tudi bližnji Straški vrh (454 m), kjer naj bi bilo po nekaterih virih tudi arheološko najdišče iz železne dobe. V podnožju hribov je več studencev (Rakovnik, Mrzli studenec, Severjev studenec, Gvajšek) in zatrep mokrišč, ki so še zadnji ostanek nekdanjih trzinskih močvirij. Gre za izjemno zanimiv biotop, katerega pomena se družba začenja zavedati šele v zadnjem času. To je območje, kjer je še ohranjeno vse bolj redko značilno močvirno rastlinstvo, hkrati pa tudi zatočišče nekaterih ogroženih živalskih vrst. Blizu meje med mokrišči in gozdom je rastišče z varstvenimi zakoni zaščitenih lepih čeveljcev, v mokriščih pa lahko najdemo še celo vrsto zanimivih in redkih rastlin pa tudi močvirskih cvetk. V gozdu zahodno od naselja je še eden od nekdanjih glinokopov, ki jih je zalila voda - Frnihtov bajer.

Frnihtov bajer Trzin
Frnihtov bajer
(Foto: Nejc Slatner)

Vzhodno od Trzina se raztezajo trzinska polja, kjer trzinski kmetje še pridelujejo hrano in krmo za živino, tam pa so si našle domovanje tudi številne poljske živali, še zlasti pa ptice. Na polju je nekaj nekdanjih peskokopov, ki jih najpogosteje zasipajo s smetmi, v tamkajšnjih goščavah pa so si našle zavetišča tudi živali.

Južno od naselja se raztezajo travniki, ki jih prečka potok Pšata. Travnike, ki so bili včasih bolj poraščeni in zamočvirjeni, so izsušili in jih v glavnem spremenili v polja, le na skrajnem južnem delu so še ohranjene zamočvirjene in težko prehodne goščave. Tam so se ohranile nekatere močvirske cvetice, na primer perunike, močvirski tulipani ali žerjavčki, kot jim pravimo Trzinci, in druge, tam pa je tudi pribežališče številnih živali.

Vse pravice pridržane © 2014 Občina Trzin | Urednica strani Barbara Gradišek | Kazalo
Elektronski medij www.trzin.si je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1325 (št. odločbe 61510-113/2008/3 z dne 16.04.2008)
Izdelava spletnih strani www.intuitiva.si