Občina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin
T: 01 564 45 44 | F: 01 564 17 72
info@trzin.si
Sobota, 26.julij 2014

Zgodovina

Kraj z dolgo, pestro tradicijo

Izkopanine ob nekdanji rimski cesti Emona - Celeia, ki je vodila tudi skozi Trzin, pričajo, da je bil kraj poseljen že v rimski dobi, v skalni razpoki trzinskega kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.

Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja, je bila napisana 15.maja 1273. Gre za dokument Nemškega viteškega reda s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Trezein, Tersein, Terzzein, Terzeyn in podobno.

Najstarejša ohranjena listina Trzin
Najstarejša ohranjena listina

Janez Vajkard Valvazor je zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi. Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z obdelovanjem zemlje in živinorejo. Ker polja, ki jih je na jugu naselja omejevalo močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni oprijemali tudi dodatnih, dopolnilnih dejavnosti. Zelo veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom - tako rekoč v vsaki drugi hiši so imeli mesarja ali pa vsaj klavca. Bili so cenjeni izdelovalci in prodajalci klobas - med drugim naj bi bili prav trzinski mesarji tisti, ki so začeli izdelovati klobase, ki se jih je kasneje prijelo ime kranjska klobasa. Nekateri so se ukvarjali tudi z mešetarjenjem in prekupčevanjem z živino, kot prevozniki - furmani, pa so bili nekateri Trzinci znani vse do Celovca.

Trzinci so se, predvsem s svojim junaštvom, večkrat zapisali v zgodovino. Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po domžalski okolici.

8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske pod poveljstvom generala Belottija.

V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev - Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20.1.1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakrajrem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.

Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilo med I. svetovno vojno v Trzinu tudi letališče z oporiščem za 32 vojaških letal.

II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev.

Trzin je odigral pomembno vlogo tudi v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj je ob trzinskem mostu čez Pšato 27.6.1991 divjala ena pomembnejših bitk med pripadniki JLA ter slovensko teritorialno obrambo. V bitki so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.

Trzin je nekoč že imel svojo občino in tudi orožniško postajo. Trzinske občinske zadeve je do leta 1849 vodil rihtar z dvema zapriseženima pomočnikoma. Ko so v drugi polovici 19. stoletja začele nastajati občine, je tudi Trzin dobil svoj občinski urad, ki je samostojno deloval do nemške okupacije.

Nemci so Trzin priključili k mengeški občini, po vojni pa je oblast v Trzinu prevzel odbor osvobodilne fronte. Na prvih volitvah so izvolili odbornike krajevnega ljudskega odbora, ki je samostojno deloval do leta 1952, nato pa so kraj ponovno pridružili Mengšu oz. tamkajšnji krajevni skupnosti znotraj katere je bil vse do leta 1970. Na 8. seji krajevne skupnosti Mengeš so se sporazumeli, da se Trzin lahko osamosvoji in postane samostojna KS, ki je delovala znotraj občine Domžale. Ta položaj je imel do leta 1998, ko so se prebivalci Trzina na referendumu odločili za svojo občino. Trzin je spet postal samostojna občina konec decembra 1998.

Vse pravice pridržane © 2014 Občina Trzin | Urednica strani Barbara Gradišek | Kazalo
Elektronski medij www.trzin.si je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1325 (št. odločbe 61510-113/2008/3 z dne 16.04.2008)
Izdelava spletnih strani www.intuitiva.si