Osebni načrt - pot do dodatnih storitev

Uporabniki, ki še niso sklenili osebnega načrta za koriščenje storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, lahko to storijo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe na domu, ki delujejo v njihovi občini. Osebni načrt je treba skleniti najkasneje do 31. decembra 2027, ko bodo naloge svetovalcev za dolgotrajno oskrbo na Vstopnih točkah v celoti prevzeli izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu. To velja za vse oskrbovalce in uporabnike, tudi tiste, ki so jih še ocenjevali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ko se podpiše tako imenovani osebni načrt, upravičenec lahko pridobi tako imenovane SKOS pravice. O kakšnih pravicah govorimo?

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so namenjene ohranjanju in izboljšanju telesnih funkcij, gibljivosti, komunikacijskih sposobnosti ter vsakodnevnih spretnosti posameznika. Med storitve sodijo tudi delovna terapija, psihosocialna podpora ter podpora osebam z demenco po postavljeni diagnozi. Po zakonu jih izvajajo izvajalci za dolgotrajno oskrbo; Zavod Taurus v občini Mengeš in Dol pri Ljubljani, Zavod Pristan v občinah Domžale, Kamnik, Litiji, Šmartno pri Litiji, Moravče, Zavod Medgeneracijsko središče Komenda v občini Komenda, Deos v občini Lukovica in Trzin.

Možnost nadomestne oskrbe za razbremenitev oskrbovalcev

Po sklenitvi osebnega načrta lahko uporabniki koristijo tudi nadomestno oskrbo. Ta omogoča, da je oskrbovalec družinskega člana v posameznem koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno 21 dni. V času njegove odsotnosti je za uporabnika lahko organizirana:

-dolgotrajna oskrba na domu,

-institucionalna oskrba,

-ali denarni prejemek za zagotavljanje potrebne pomoči. 

Načrtovana odsotnost mora biti predhodno usklajena s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, ki je zaposlen pri izvajalcu za dolgotrajno oskrbo. Če se uporabnik odloči za nadomestno oskrbo na domu ali za denarni prejemek, se ustrezni načrt pripravi skupaj s koordinatorjem. V primeru institucionalne oskrbe pa je treba pravočasno stopiti v stik z izbranim izvajalcem (DSO) in se dogovoriti za izvedbo storitve. Za nemoteno organizacijo nadomestne oskrbe strokovnjaki priporočajo, da se potrebe načrtujejo vsaj en mesec vnaprej.

Svojci in seznanitev s stroški namestitve

Na pomembnost pravočasnega in celovitega informiranja opozarja tudi Zagovornik načela enakosti. V zadnjem obdobju se je nanj obrnilo več posameznikov, ki so zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja svojih sorodnikov iskali ustrezne oblike institucionalne oskrbe.

Posebej zahtevne so situacije, ko oseba potrebuje namestitev v varovanem oddelku doma za starejše, vendar zaradi pomanjkanja prostih mest to ni mogoče. Takrat se družine pogosto soočajo z velikimi stiskami in iščejo druge možnosti, med njimi tudi sprejem v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Zagovornik načela enakosti opozarja, da svojci v nekaterih primerih pred sprejemom odločitve niso bili ustrezno seznanjeni s stroški namestitve. Šele po prejemu prvih računov so ugotovili, da so mesečni stroški oskrbe zelo visoki in jih sami težko krijejo.

Informatorka za dolgotrajno oskrbo se sooča tudi s tovrstnimi vprašanji, zato skuša javnost informirati o načinu namestitve v DSO po Zakonu o socialnem varstvu in po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, opozarja na višino stroškov in z možnostjo finančne pomoči pri plačilu oskrbe s strani občine.

Tako pri koriščenju storitev dolgotrajne oskrbe kot pri odločanju o institucionalni namestitvi se kaže, da je pravočasno načrtovanje ključnega pomena. Uporabniki in njihovi svojci imajo pravico do jasnih informacij o storitvah, postopkih in finančnih obveznostih, saj lahko le na podlagi celovitih informacij izberejo rešitev, ki bo za njihove bližnje najbolj primerna in varna.

Monika Kubelj, informatorka skozi projekt Kalma na CSD OSV